Odnos do sebe
Osebnostna organizacija nastane tako, da nekaj prinesemo s seboj na svet, nekaj je pogojeno, nekaj je vzgoja, nekaj naša aktivnost. Na naš odnos do sebe vplivajo tudi razni pritiski, obremenitve, stres, ki je lahko pozitiven ali negativen.Na naš odnos do sebe vplivajo tudi razni pritiski, obremenitve, stres, ki je lahko pozitiven ali negativen.
Naš odnos do sebe je naša projekcija. Zato je zelo pomembno kakšen odnos imamo do naših bližnjih in do širše socialne okolice.
Kaj lahko naredimo da izboljšamo odnos do sebe in drugih?
Lahko naredimo veliko, lahko pa ne naredimo ničesar – vse to je odvisno od posameznika. Vsekakor mora biti za to neka sprememba. Torej, če imamo slab odnos do samega sebe, se zelo pogosto pojavljajo določene krize, stiske, psihosomatska obolenja. V takih primerih je potrebno nekaj spremeniti. Imamo možnosti samopomoči ali strokovnega zdravljenja, kadar so simptomi in stiske hujše. Pri strokovnem zdravljenju je več vrst zdravljenja. Pri nekaterih se zdravijo simptomi, pri drugih pa so težave poglobljene in je zdravljenje bolj dolgotrajno.
V lažjih oblikah je možna samopomoč
Ena oblika samopomoči je aktivno sproščanje, med katero se štejejo tudi razne vadbe. Če imamo radi šport, je to zelo priporočljivo. Torej, aktivno sproščanje, obisk raznih prireditev, poslušanje glasbe, psihofizična in zunanja nega. Lahko preberemo kaj lepega ali se družimo z ljudmi, s katerimi nam je lepo.
Druga oblika samopomoči, ki deluje kot preventiva, je psihofizično sproščanje. Priporočljivo je, da bi vsak posameznik poznal metode sproščanja, s katerimi bi lahko premagal vsakdanje strese in si s tem zagotovil kvalitetnejše življenje. Sproščanje je prav tako tudi priporočljivo za regeneracijo telesa. Ena izmed oblik psihofizičnega sproščanja je avtogeni trening, ki je znanstvena metoda.
Avtogeni trening
Psihofizično pomeni, da mi na osnovi nekih predstav sprostimo svoje fizično telo. Avtogeno pomeni, da sami na sebi nekaj spremenimo. To se naučimo. Da pa avtogeni trening deluje v smislu zdravega življenjskega sloga, ga je potrebno izvajati vsak dan v svojem življenju, da ti pride v kri.
Pri avtogenem treningu si pomagamo z vizualizacijo, ki je neke vrste spremljava. Športniki, kot so npr. vrhunski smučarji, morajo s pomočjo vizualizacije odpeljat svojo progo. Predvidet morajo, kje bodo imeli težave, kje ne bodo imeli težav in čutiti kako peljejo. Zato se morajo naučiti avtogenega treninga, ker je to avtosugestija.
Avtogeni trening z vizualizacijo ni hipnoza, ker smo vedno pri zavesti in lahko gremo zmeraj iz tega stanja ven.
Avtogeni trening je strukturiran tako, da je sestavljen iz 6 vaj: teže, toplote, dihanja, sončnega pleteža, čela in končnega gesla. Pri avtogenem treningu lahko sediš ali ležiš. Noge in roke niso prekrižane, glava je malo nagnjena naprej (kadar sediš), oči so zaprte. Telo je sproščeno.
Učenje treninga poteka v skupini ali individualno. Treningi v skupini potekajo vsak teden po eno vajo, da vaje pridejo v kri. AT je potrebno natrenirat.
Kdo lahko dela avtogeni trening?
Skoraj vsak, saj za čisto vsakega niti ni primeren. Pri hudih težavah se namreč AT ne priporoča, saj se lahko osebe prestrašijo. Ne dela se tudi pri osebah s poškodbami glave.
Zakaj izvajati avtogeni trening?
AT je zelo stara metoda, ki temelji na razmišljanju, da če si človek uspe z mislimi pridelati kopico težav, potem si je sposoben z mislimi narediti tudi dosti dobrega.
Poznamo namreč dosti psihosomatskih obolenj, kot so težave z želodcem, astma, težave s srcem, tipične stresne bolezni, lažji panični napadi, težave z dihanjem, strah, da se ti bo nekaj hudega zgodilo, ter ostali drugi strahovi.
Zato se avtogeni trening uporablja za zdravljenje in preventivo, da lahko vsak ohranja svoje zdravje.
mag. Mojca Perko